Tridesetega je dan za vožnjo s prijatelji Rakitna-Bloško polje-Kočevje

Vse kaže, da se je vreme odločilo, da bo preizkusilo trdoživost Rotarijcev motoristov saj je tridesetega v mesecu, ko je, zdaj že tradicionalno, naš dan za vožnjo s prijatelji, kot po pravilu vreme ekstremno. Lani so na ta dan po Sloveniji praviloma divjale nevihte, letos pa na ta dan padajo temperaturni rekordi. Tako kot 30. 6. 2026, je bil tudi 30. 7. 2026 v Sloveniji ponovno najbolj vroč dan v letošnjem letu do tega dne.

Na tem mestu je priložnost za kratko ozaveščanje za vse šoferje avtomobilov, ki vas kdaj morda zmoti motorist, ki na cestninski postaji, na meji ali kje drugje, ko se promet ustavi, poskuša peljati mimo vas, ker si mislite, da je na motorju kakšen prepotenten in nestrpen mulc, ki nima toliko potrpljenja in olike, da bi se postavil v kolono in čakal tako kot vsi ostali. Tudi mene je tako ravnanje kot šoferja avtomobila motilo in tudi kot motorist se ga še nisem čisto privadil a me sopotnica, ki slabše prenaša vročino spodbudi, da se ga tudi sam poslužim. Realnost je namreč sledeča. Verjetno je, da na motorju, ki skuša peljati mimo vas ni prepotenten mulc ampak možakar star okoli šestdeset, sedemdeset ali celo osemdeset let, ki se v črnih škornjih, dolgih hlačah in bundi, s čelado na glavi topi na temperaturi, ki v taki opremi na motorju doseže čez 40 stopinj Celzija, in se bori za malo sapice, ki mu, le pod pogojem, da se motor ne neha gibati, omogoča, da ohranja življenje in zavest.

Šalo na stran, motorist v takih razmerah lahko res doživi temperaturni šok ter ogrozi sebe in druge udeležence v prometu. Drobna, prijazna gesta, da motorista, če razmere v prometu to varno omogočajo, spustimo naprej, lahko naredi veliko razliko v varnosti v prometu.

30.7.2026 smo se torej trije jezdeci, kljub rekordno visokim temperaturam podali na vožnjo z motorji, ker tridesetega je pač dan za vožnjo s prijatelji. Podali smo se na Kočevsko in pri tem osvojili tri jezera, Rakitniško, Bloško in nazadnje še Rudniško jezero v Kočevju. Cesta je bila večinoma prazna, pretežno speljana skozi gozdove, zatorej v prijazni senci, zastojev ni bilo. Kljub vročini se naši motorji na zračno hlajenje niso pregreli, mi pa smo si v jezeru privoščili vodno hlajenje, tako, da smo tudi ostali na varni strani toplotnega šoka.

Ni lepšega, ko po čudovitem dnevu prejmeš sms, s sporočilom, da je še zadnji prijatelj varno prispel domov.