Zaključna vožnja IFMR sezone 2025 po Jadranski obali

Zaključna vožnja je bila pod vprašajem saj vremenska slika ni obetala ne varnosti in ne užitka. Na dan načrtovanega odhoda, v petek, je vzdolž hrvaške obale pihala orkanska burja, na dan načrtovanega povratka, v nedeljo, pa je bil napovedan dež z močnim vetrom. A kjer je volja tam je pot, zato smo v petek spremenili potek poti in se namesto ob obali proti Starigradu vozili po celini, kjer veter ni bil premočan, povratek po Jadranski magistrali pa smo z nedelje premaknili na soboto. Tako smo bili deležni dveh dni izjemno lepega in za vožnjo z motorjem tako rekoč idealnega vremena.
Člani IFMR smo se v petek, 3.10.2025 odpravili iz Žužemberka proti Starigradu. Pot nas je po celini vodila čez Črnomelj, slovensko-hrvaško mejo smo prečkali v Vinici, nato pa preko Plitvičkih jezer in Gračca pozno popoldan varno prispeli v Starigrad. Dovolj zgodaj, da smo ujeli barvit sončni zahod, ki je bil krasen uvod v svečani del večera, ko smo medse sprejeli novega člana, ki bo z nami delil ceste, prijateljstvo in rotarijsko poslanstvo. Po prisegi novega člana, penečem krstu oziroma blagoslovu njegovega motorja in toplem sprejemu člana v naše vrste smo bili pripravljeni na večerjo.Ni potrebno posebej poudarjati, da zvečer na obali paše ribja hrana ob spremljavi Graševine, ki se še posebej prileže, saj se motoristi dokler vozimo, torej cel dan, izogibamo alkoholu in žejo gasimo s Cocacolami in brezalkoholnim pivom. Druženje pozno v noč smo zaključili s prijetnim sprehodom ob obali Starigrada.
Sobotno jutro se je začelo z veličastnim zajtrkom in umirjenim klepetom med prijatelji. Na pot smo se odpravili, ko je bila temperatura asfalta dovolj visoka za dober oprijem, temperatura zraka pa ravno pravšnja za vožnjo z motorjem. Dan je bil sončen z blagim vetrcem. Jadranska magistrala nikoli ne razočara in tudi tokrat ni. Cesta do Svetega Juraja in Senja je bila večinoma prazna in  nam je nudila varno zavetje za užitke v vožnji.
Za Senjem smo se od obale poslovili in se preko Alana peljali do razgledne točke Sviba (753 m nadmorske višine) od koder se nam je odprl razgled na celoten Kvarner. Cesto, ki je speljana med vetrnimi elektrarnami, smo si delili s konji, ki se prosto pasejo. Cesta, ki od tod vodi skozi Delnice in Kočevje proti Dvoru je poleg Jadranke ena najlepših za vožnjo z motorjem. Po njej se voziš z usti, ki se kar sama od sebe široko razlezejo v nasmeh. Morda je kaj resnice v tem, da motoristi nosimo čelade, da drugim udeležencem v prometu ne vzbujamo zavisti s svojimi veselimi obrazi.
V Laščah pri Dvoru nas je čakalo okusno kosilo. Čas je tekel prehitro in le želja po tem, da domov ne pridemo ponoči nas je spodbudila, da se poslovimo.Zaključni izlet motoristične sezone 2025 smo nadgradili z varnim povratkom domov zavedajoč se, da je cilj pot, veseli, da potujemo skupaj in hvaležni, da smo se v celi sezoni z naših skupnih voženj vedno srečno vrnili domov.